Intel se neuradno zanima za nakup Globalfoundries

The Wall Street Journal poroča, da se Intel zelo resno zanima za nakup GlobalFoundries, ki je tretji največji proizvajalec čipov na svetu. Še minulo četrtletje je bila na mizi javna ponudba delnic (IPO), ki bi jo ob ugodnih razmerah lahko izvedli že prihodnje leto, a se to utegne spremeniti. Intel za podjetje ponuja 30 milijard dolarjev. Iz Intela vesti ne komentirajo, je pa direktor Pat Gelsinger že marca dejal, da si prizadevajo postati tudi

Preberi več...

Japonci postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov prek interneta

Raziskovalci z japonskega inštituta za informatiko in komunikacijske tehnologije (NICT) so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov z interneta. Na razdalji dobrih 3000 kilometrov so podatke prenesli s hitrostjo 319 Tb/s, kar je približno dvakrat več od lanskega rekorda (178 Tb/s). Tokratni rekord so postavili s tehnologijo, ki je načeloma na voljo in v uporabi že danes. Dosežek so predstavili na konferenci v San Diegu.

Odveč je poudarjati, da so tolikšne hitrosti dosegljive le prek optičnih vlaken. Uporabili so 552-kanalni laser z več valovnimi dolžinami. Podatke so na svetlobni snop naložili z valovnodolžinskim multipleksiranjem (WDM), pri čemer so uporabili še tretji pas (S, C in L pasovi: 552 PDM-16QAM). Za rekordno hitrost so uporabili štiri sredice v optičnem vlaknu, medtem ko se običajno uporabi le ena, ki pa so skupaj široke toliko kot ena konvencionalna (premer 0,125 mm). Z dvojno polarizacijsko modulacijo (dual polarization modulation) so poskrbeli za večjo prepustnost. Vsakih 70 kilometrov je postavljen ojačevalnik, ki poskrbi, da signal nadaljuje pot po optičnem vlaknu. Ojačevalniki so bili dopirani z erbijem in tulijem.

Microsoftova distribucija Linuxa čaka pogumne

Microsoft je že lanskega novembra brez velikega pompa na Githubu objavil kodo lastne Linuxove distribucije CBL-Mariner, sedaj pa je postala njena uporaba še enostavnejša. Microsoftov Juan Manuel Rey je spisal natančna navodila, kako prevedemo kodo in si namestimo CLB-Mariner. Ne obstaja namreč ISO, temveč jo moramo prevesti v Ubuntuju.

Ob tem povejmo, da CBL-Mariner ni namizna distribucija, namenjena vsakodnevni uporabi na delovnih postajah ali osebnih računalnikih. Namesto tega gre za strežniško verzijo, ki se uporablja za poganjanje Microsoftove infrastrukture v oblaku in pripadajočih storitev. Gre za enotno platformo, ki jo ima Microsoft za nudenje z Linuxom združljivih aplikacij. CBL-Mariner je lahka distribucija, ki vključuje osnovne paketke, na katere je možno po potrebi dodajati RPM-je iz SPEC-a oziroma izvornih datotek.